Manj sončnih elektrarn, zagon naložb v hranilnike

Povpraševanje Slovencev po sončnih elektrarnah je v zadnjem letu usahnilo. Ukinitev sistema letnih neto meritev (net meteringa) in lanska sprememba sistema omrežnine sta pri vlagateljih ustvarila občutek, da se naložba ne izplača več, čeprav ponudniki trdijo drugače.

Petrol v devetmesečnem poročilu navaja, da se sooča z občutnim upadom povpraševanja. Tudi Gregor Novak iz Suncontracta je nedavno na srečanju z novinarji dejal, da se je trg sončnih elektrarn “sesul”. Sam je to pripisal zmedi zaradi odločitev politike in ocenil, da bo potreboval tri leta, da si opomore.

Elektrodistribucijska podjetja so lani in letos do konca oktobra prejela po okoli štiri tisoč vlog za soglasje za priklop sončne elektrarne. To je manj kot desetina števila vlog v letu 2023, ko je za soglasje zaprosilo prek 49 tisoč odjemalcev.

Velik del vlog za leto 2023 so elektrodistributerji obdelali šele lani, zato so kljub manjšemu številu vlog lani izdali 19 tisoč soglasij za priklop elektrarne, priklopili pa so jih 15 tisoč. Letos so nato do konca oktobra izdali le še dobrih tri tisoč soglasij, priključenih je bilo dobrih štiri tisoč elektrarn.

Zaplet pri vsaki tretji vlogi

Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da je poleg upada zanimanja še vedno kar nekaj vlog zavrnjenih. Letos je bil vsak tretji odjemalec zavrnjen ali pa mu je elektro distributer omejil moč elektrarne.

Kljub temu da elektrodistributerji v prenovo distribucijskega omrežja vlagajo toliko kot še nikoli (lani rekordnih 220 milijonov evrov), je namreč omrežje še vedno prešibko za tak obseg razpršenih virov.

Več zanimanja za hranilnike

Do konca leta naj bi tako Slovenija imela za 1,6 gigavata (GW) sončnih elektrarn. Medtem pa so v porastu vloge za hranilnike – tako v kombinaciji s sončno elektrarno kot tudi za postavitev samostojnih enot.

Hranilnik omogoča shranjevanje presežne električne energije, ki jo proizvede sončna elektrarna, za uporabo v obdobjih nizke proizvodnje ali povečane porabe.

Na Elektru Ljubljana pravijo, da so lani prejeli 633 vlog za priključitev sončnih elektrarn v kombinaciji s hranilnikom električne energije, letos pa v 11 mesecih 1.174 vlog (torej skoraj dvakrat več). Podobno je pri samostojnih hranilnikih z večjo priključno močjo (od enega do 10 megavatov ali tudi več). Leta 2024 so prejeli 25 vlog, v letošnjem letu pa že 82, pravijo v elektrodistribucijskem podjetju.

Počasneje od želja

Kot so nedavno opozorili dobavitelji, zbrani v Sekciji za vprašanja dobaviteljev električne energije pri GZS, pa trend pri hranilnikih le počasi sledi sončnim elektrarnam. Po njihovih podatkih je v Sloveniji glede na že izdelane projekte pričakovati za 500 megavatov (MW) novih hranilnikov do konca 2027.

Dobavitelji računajo na to, da bodo hranilniki omogočili zmanjšanje dnevnega nihanja cene električne energije med obdobji visoke proizvodnje (podnevi in poleti) in visokega odjema (pozimi in zvečer). Pri tem se sklicujejo na primer Kalifornije. V ameriški zvezni državi naj bi upravljanje baterijskih hranilnikov pomembno prispevalo k zmanjšanju cenovnega razkoraka.

Ta je bil do zdaj za dobavitelje problem predvsem, ker morajo sami pokriti stroške izravnave za 60 tisoč odjemalcev po sistemu net meteringa. Zaradi visokih razlik v ceni to zanje postaja nevzdržno; letos naj bi v povprečju plačali 645 evrov na odjemalca. Nedavno je bila sprejeta zakonska rešitev, po kateri bo velik del tega stroška prevzela država. Zakon o rabi obnovljivih virov energije (OVE) uvaja finančno nadomestilo dobaviteljem električne energije za stroške, ki so nastali zaradi oskrbe gospodinjskih odjemalcev v sistemu net meteringa.

Dobavitelji električne energije na podlagi investicijskih informacij v evropskem prostoru in pregleda analiz trgov, ki prednjačijo v razvoju energetskih sistemov, ocenjujejo, da bodo “nevzdržne” tržne razmere, ki se odražajo v velikih razlikah v ceni elektrike, izzvenele v obdobju 3 do 5 let.